Leta 2009 se je Švedska odločila zamenjati knjige z računalniki. 15 let kasneje za preobrat namenja 104 milijone evrov.
#izobrazevanje #svedska #klasika #tradicionalno #digitalnetehnologije #sodobnimediji #ucbeniki #konvencionalno
V svetu, kjer se zdi, da digitalna tehnologija vodi šov, švedski izobraževalni sistem zavira svoj povsem digitalni pristop. V učilnice se vračajo tiskani učbeniki, kar pomeni velik premik v njihovem razmišljanju o poučevanju in izobraževanju. Ta sprememba poudarja zaskrbljenost glede tega, kako digitalna orodja vplivajo na učenje in odraščanje študentov.
Digitalizacija: Kako se je vse začelo
Leta 2009 je Švedska izobraževalne standarde obrnila na glavo, saj je v šole in izobraževalne institucije vpeljala posodobitev z zamenjavo klasičnih učbenikov z računalniki in digitalnimi mediji. Zamisel je bila pripraviti študente na svet, ki ga poganja digitalna tehnologija. Švedska vlada je takrat ugotovila, da bo z uporabo računalnikov in tablic učenje bolj zabavno in enostavno dostopno. Postopoma so klasični učbeniki izginili, ker so se zdele digitalne različice ugodnejše in bolj prilagodljive za prihodnost.
Cilj je bil kristalno jasen: oborožiti študente z veščinami, ki jih potrebujejo v dobi visoke digitalne tehnologije. Sčasoma je postalo jasno, da ta absolutna zamenjava ni bila optimalna.
Kaj je narobe? Težave se začnejo kopičiti
Švedska se je glede oblike izobraževanja po petnajstih letih premislila zaradi nekaterih vse večjih težav, ki se pojavljajo. Raziskave kažejo, da lahko branje na zaslonih (zlasti tistih z močno svetlobo) povzroči večjo obremenitev oči in manjšo osredotočenost v primerjavi z uporabo klasičnih papirnih knjig/medijev. Poleg tega je razumevanje prebranega in pomnjenje tega prebranega z zaslona dejansko težje.
Druga velika težava je tudi, kako moteče so lahko digitalne naprave. Številne študente med poukom zavedejo igrice ali brskanje po spletu, namesto da bi bili osredotočeni na učenje. Nenazadnje pa po več urah uporabe dnevno tudi odvisnost z zasloni prav tako vzbuja resne pomisleke glede vzgoje socialnih veščin in razpona pozornosti v šolskih okoljih. Starši in učitelji so bili zato v zadnjih letih vse bolj glasni glede teh vprašanj oziroma skrbi staršev, ali bodo njihovi otroci uporabljali računalnike le za druge stvari kot za učenje in kaj bolj v življenju uporabnega.
Vlaganje v metode stare šole
Za reševanje teh težav bo Švedska namenila 104 milijone evrov z vrnitvijo in vnovično vpeljavo tiskanih knjig/medijev v učilnice že od leta 2022 pa vse do 2025. To je obsežen projekt, katerega cilj je zagotoviti, da bo vsak učenec sčasoma dobil papirno obliko učnih pripomočkov za vsak predmet. Denar bo namenjen tudi kampanjam za pomoč šolam pri uveljavitvi tradicionalnega načina učenja. Pri tem gre poudariti, da ne gre za popolno opustitev digitalnih orodij, temveč za iskanje primerne točke, ko digitalna tehnologija še podpira osnovne učne tehnike, namesto da bi jih popolnoma zameglila.
Ponovno razmišljanje o načrtu igre: Učenje lekcij
Švedski uradniki so med učenci opazili upad ključnih spretnosti, kot sta branje in pisanje – predvsem zato, ker so bili že kot majhni otroci priklenjeni na ekrane oziroma digitalne naprave. Vlada to zdaj vidi kot napačen korak – prehitro opuščanje tradicionalnih metod brez razmišljanja o dolgoročnih posledicah uporabe novih digitalnih tehnologij.
Vrnitev klasičnih tiskanih knjig ne pomeni, da opuščajo digitalno tehnologijo; to zgolj pomeni, da bodo digitalna orodja od zdaj naprej uporabljali bolj pametno. Ta so namreč še vedno odlična za kombiniranje stilov poučevanja ali pridobivanje spletnih virov, vendar jih je potrebno v prihodnje uporabljali le bolj zmerno.
Odločitev Švedske poudarja, kako pomembno je najti ravnotežje v izobraževanju – to je ključno po vsem svetu, saj šole povsod poskušajo združiti sodobno digitalno tehnologijo s klasičnimi uveljavljenimi izobraževalnimi temelji. Ker se ta nordijska država vrača nazaj k tradicionalnim metodam učenja, je to hkrati opozorilo in zgled za vse ostale po vsem svetu, ki iščejo harmonijo med inovacijami in tradicijo v izobraževalnih sistemih.
Več informacij na www.theguardian.com.
