Letni dopust in regres za letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tokratni prispevek podaja predvsem odgovore na vprašanja v zvezi s koriščenjem letnega dopusta.
Kolikšen je minimalni letni dopust po ZDR-1?
ZDR-1 zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni, za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni.
Poleg tega ZDR-1 določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. O tem piše nekaj že na Datini spletni strani.
Kdaj ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta? Kako je s pravico do sorazmernega dela letnega dopusta?
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta, če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve .
Na kakšen način delodajalec delavca seznani z odmero letnega dopusta?
Delodajalec je dolžan delavce do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Več si lahko preberete tukaj.
Delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem. Kako je z izrabo letnega dopusta pri posameznem delodajalcu?
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu (lahko pa se delavec in delodajalec dogovorita o drugačni izrabi letnega dopusta).
Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec, je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta . Sorazmerni del letnega dopusta se izračuna tako, da se celotni letni dopust, ki bi delavcu pripadal na podlagi kriterijev, ki veljajo pri delodajalcu, deli z dvanajst in nato pomnoži s številom mesecev zaposlitve, preostanek pa se zaokroži na dodaten dan, če je preostanek polovica ali več kot polovica dneva.
Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust?
Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec mu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek letnega dopusta pa (če se za prenos dogovori z delodajalcem) do 30. junija naslednjega leta, sicer velja pravilo, da je delodajalec dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta.
Delavec, ki med letom sklene delovno razmerje in ima v prvem letu krajše obdobje zaposlitve, s tem pa v tem koledarskem letu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko v naslednjem koledarskem letu izrabi celotni letni dopust že na začetku tega koledarskega leta (bodisi celotni letni dopust, če bo zaposlen celotno koledarsko leto, bodisi sorazmerni del, če ne bo zaposlen celotno koledarsko leto pri tem delodajalcu).
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi.
Kako je s prenosom izrabe letnega dopusta v primeru odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ko delavec zaradi navedenih primerov odsotnosti letnega dopusta ni mogel izrabiti do konca tekočega koledarskega leta in tudi ne do 30. junija naslednjega leta?
Če delavec v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka letnega dopusta ni mogel izrabiti, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta.
Glede na to da so primeri nemožnosti izrabe letnega dopusta v referenčnem obdobju ali v obdobju za prenos v praksi različni, je treba vprašanje, ali je imel delavec dejansko možnost izrabiti letni dopust v referenčnem obdobju in/ali obdobju za prenos, presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera posebej.
Ali se lahko letni dopust izrablja po urah?
Letni dopust se določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Pri izrabi letnega dopusta je treba upoštevati le “cele” delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.
V primeru, da potrebujete pomoč pri pripravi odločb za odmero dopusta, lahko pokličete Datine pravne in kadrovske svetovalce na 01 600 15 30 ali jim pošljite e-mail na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Več informacij na www.data.si.