Gutenbergov zbornik. (Vir: Internationale Gutenberg-Gesellschaft in Mainz e.V.)
#GutenbergJahrbuch #GutenbergovoDruštvo #ProstiDostop #ZgodovinaKnjige #ZnanstveneObjave #GutenbergovMuzej
Z prehodom na založbo Heidelberg University Publishing (heiUP) Gutenbergov zbornik od 15. oktobra 2026 izhaja širše dostopen, kar pomeni, da je vsebina brezplačno dostopna tako za bralce kot za avtorje. Prispevki so na voljo brez plačljivih zidov in brez potrebe po registraciji. Znanstveno kakovost še naprej zagotavlja postopek strokovnega pregleda (angl. peer-review). Vsak članek prejme tudi trajno identifikacijsko oznako DOI, kar omogoča citiranje in zanesljiv trajen dostop.
Soba za raziskovanje zgodovine tiska s celega sveta
Prof. dr. Gerhard Lauer, soizdajatelj zbornika in predstojnik stolice za knjižne vednosti na Univerzi Johannesa Gutenberga v Mainzu, je poudaril, da so znanstveni prispevki zbornika prvič v njegovi stoletni zgodovini dostopni vsem raziskovalcem po svetu.
Zbornik je bil mednarodno usmerjen že od samih začetkov, saj je že ustanovni urednik Aloys Ruppel objavljal prispevke v več jezikih. Do danes v njem izhajajo članki v nemščini, angleščini, francoščini, italijanščini in španščini. Raziskovalci zunaj Evrope lahko do izsledkov zdaj dostopajo neodvisno od tega, ali njihova matična knjižnica hrani tiskano izdajo.
Tiskana izdaja ostaja osrednji del društvenega delovanja
Tiskana izdaja bo ohranila svoj pomen. Poslovodja društva, dr. Carina A. E. Weißmann, je pojasnila, da so publikacije že od ustanovitve društva pred 125 leti osrednji del njegovega delovanja. Več kot sto letnikov zbornika tvori izjemno tradicijo, ki z prostim dostopom postaja postopoma vidna vsem. Ttiskani zbornik nikoli ni bil donosen poslovni model, temveč naložba v raziskave in zaveza knjigi. Zbornik, ki so ga oblikovali vodilni tipografi, kot sta Ralf de Jong in danes Daniel Reynolds, je natisnjen v tehniki ofsetnega tiska na visokokakovostnem papirju ter vezan in odtisnjen v platno. Njegovo izhajanje omogočajo člani in podporniki, med katerimi je bila nazadnje Znanstvena fundacija iz Mainza (nemško: Mainzer Wissenschaftsstiftung).
Društvo razume širšo dostopnost kot nadaljevanje svojega prvotnega poslanstva. Ustanovljeno je bilo 23. junija 1901, na dan odprtja Gutenbergovega muzeja. Publications društva morajo neomejeno služiti spodbujanju Gutenbergovega muzeja in negovanju raziskav, usmerjenih v Gutenberga in njegov izum.
Od evropskih knjižničarjev do strokovnega pregleda
Zagotavljanje kakovosti ima v društvu dolgo zgodovino. Literarni odbor je v znanstvenem in tehničnem pogledu nadzoroval publikacije, ki so izhajale pod različnimi uredniki. Vodilni knjižničarji iz Leipziga, Pariza, Dunaja, Göteborga, Oxforda, Rima in New Yorka so sodelovali kot svetovalci in ocenjevalci, kar je predstavljalo zgodnjo mednarodno mrežo raziskovanja knjige. Danes je to vlogo prevzel sodobni postopek strokovnega pregleda.
Aloys Ruppel, ki je bil od leta 1920 direktor Gutenbergovega muzeja in poslovodni predsednik društva, je zbornik ustanovil leta 1926 ter ga urejal do letnika 1969. Oblikoval ga je v osrednji forum za raziskovanje Gutenberga in inkunabul: samo do leta 1968 je pod njegovim vodstvom izšlo okoli 1.450 prispevkov 374 avtorjev iz 39 držav. V predgovoru prvega zvezka je zapisal, da zbornik trdno stoji na temeljih tradicije, a želi hkrati iskati nove poti in ustvarjati nove vrednote.
Od fotostava do retrodigitalizacije
Leta 1970 je urejanje prešlo na Univerzo Johannesa Gutenberga v Mainzu in je od tistega časa v rokah predstojnika Gutenbergove stolice: Hansu Widmannu sta sledila Hans-Joachim Koppitz in Stephan Füssel, ki je zbornik vodil približno tri desetletja do leta 2022. Od leta 2023 zbornik izdaja ekipa pod vodstvom Gerharda Lauerja, trenutno skupaj s Philipom Ajourijem in Nikolausom Weichselbaumerjem. Proizvodnjo in distribucijo je društvo v letih 2005/06 preneslo na založbo Harrassowitz Verlag iz Wiesbadna, pri kateri je zbornik izhajal med letoma 2006 in 2025, medtem ko je uredništvo ostalo v Mainzu.
Tudi v tiskarski tehnologiji je bil zbornik zgodaj odprt za novosti: letnik 1969 je bil prva publikacija društva, izdelana v fotostavu. Leta 1972 je pogodba s podjetjem Kraus Reprint omogočila ponovno dostopnost poidejočih letnikov.
Vzporedno s prehodom na heiUP Univerza Johannesa Gutenberga v Mainzu v okviru projekta, ki ga financira Nemška raziskovalna skupnost (DFG), digitalizira vse letnike, izdane od leta 1926, ter omogoča iskanje po celotnem besedilu. Omogočitev prostega dostopa do starejših letnikov je predvidena za leto 2027, s čimer bo celotno stoletje raziskav Gutenberga dostopno kot odprti arhiv.
Mesto, muzej in univerza kot nosilci
Društvo je z Gutenbergovim muzejem tesno povezano že od leta 1901; na njegovem čelu je od začetka župan Mainza, ki je še danes po položaju njegov predsednik. Po ponovni ustanovitvi Univerze Johannesa Gutenberga leta 1946 se je v ta krog vključila tudi visoka šola: prva povojna skupščina članov je potekala 23. junija 1946 v avli nove univerze, istega leta pa je mesto Mainz tam ustanovilo Gutenbergovo stolico za pisavo, tisk in književnost. Leta 1948 je rektor dobil sedež v svetovalnem odboru po položaju, 25. aprila 1949 pa je bil Aloys Ruppel kot prvi imenovan na to stolico – s čimer je bil hkrati direktor muzeja, poslovodja društva in urednik zbornika.
Ta prepletenost se nadaljuje: vodstvo Gutenbergovega muzeja je po položaju del upravnega odbora, prav tako predstojnik stolice za knjižne vednosti, ki obenem izdaja zbornik.
Približno 600 članov v več kot 30 državah
Danes Mednarodno Gutenbergovo društvo šteje približno 600 zasebnih članov, podjetij, ustanov in knjižnic v več kot 30 državah. Člani prejmejo tiskani zbornik, imajo prost vstop v Gutenbergov muzej ter so vabljeni na ekskurzije in dogodke društva.
Več informacij na www.gutenberg-gesellschaft.de.