Ročni stavec, strojni stavec, foto stavec, vodja fotostavka, vodja grafične priprave, direktor Reprostudia, diplomirani grafični inženir. Polnih 40 let. Vedno v službi časopisa, revij, knjig. Tiskane besede.

Začel je kot vajenec v Triglavski tiskarni. Učil se je tehnologije, ki velja za največji izum drugega tisočletja. Svinec je omogočal vlivanje posamičnih črk. Njihovo stavljenje v besede, naslove, stavke, vrstice, stolpce in strani je bilo glavno orodje za tiskarske stroje. Od 15. stoletja je ta tehnologija razsvetljevala pot človeštvu, čeprav so jo imenovali črna umetnost. Danes jo vidimo v Tehničnem muzeju v Bistri in na vojni lokaciji Dela v Bojancih.

Svinec je zamenjal foto stavek. V tiskarnah niso več stavili črk, ampak jih slikali na svetlobno občutljive materiale. To tehnologijo v Delu je uvajal Marjan. Z ročnim metiranjem je nastala stran in to je bilo treba preslikali na ofsetne plošče, ki so še danes glavno orodje za tisk na časopisnih rotacijah. Industrijski pristop pri proizvodnji časopisov pa je pospešil sodelovanje vseh ločenih poklicev v grafično pripravo. Združevanje besedil, slik in njihovo oblikovanje v bralcu tudi vizualno prijazno branje je in ostaja pomembno poslanstvo tiskanih medijev.

Računalniški stavek in elektronski prelom oziroma digitalna priprava je današnja razvojna stopnja tiskanih medijev. To je bil izziv Reprostudia Delo. Marjan se je tu našel in znašel, kot spoštljivi tehnik in inovator. Bil je direktor, ki je prevzel staro tehnologijo in vzpostavil sodelovanje z največjim založnikom. To je bila še posebej zahtevna naloga, saj je nova tehnologija potrebovala nova poklicna znanja in vse manj ljudi. Skrb za sodelavce in njihovo šolanje je bil zahteven kompromis med tehnološkim napredkom in socialno odgovornostjo.

V svojih grafičnih 40 let je ujel dobo, ki je bila v okviru vseh industrijskih panog morebiti razvojno najhitrejša. Poklic, ki ga je zaznamoval v popolnosti, je ljubil. In ostajal v ozadju, tako kot marsikateri ustvarjalec časopisa, ki ga ni v kolofonu.