Monografija Mikrotipografija.
V prvem tiskarskem priročniku Mechanick Exercises J. Moxona iz leta 1683 beremo: »Ker imamo poleg dobrih avtorjev tudi slabe, je naloga stavca, da besedilo postavi pravilno, četudi ga je avtor zapisal napačno. Stavec mora poznati pravila zapisa posameznih besed, vedeti, katere besede se piše z veliko začetnico, katere v kurzivni različici ipd.« - Leta 1893 je na 24 straneh izšla prva knjižica tipografskih pravil Rules, ki jo je napisal Horace Hart za Oxford University Press. Prav zaradi uporabe Horaceovih pravil je založba na pariški razstavi leta 1900 dobila več prvih nagrad v najpomembnejših kategorijah kakovosti tiskovin.
Delo, ki je pred vami, je nastalo z namenom, da bi »sodobni stavci« - oblikovalci, tehnični uredniki, izdelovalci grafične priprave - pa tudi avtorji, lektorji in uredniki kakovostno ali pa samo bolj zanimivo in dosledno opravljali delo v pripravi in posredovanju besedilnih informacij. - Od zadnje izdane slovenske strokovne literature, kjer je vsaj deloma omenjeno mikrotipografsko oblikovanje, je minilo skoraj 30 let. V tem obdobju so se spremenila tako nacionalna jezikovna pravila kot mednarodna uporaba mikrotipografskih priporočil. Prav zaradi tega smo se najprej lotili podrobnega pregleda uporabe mikrotipografskih pravil, kot jih narekujejo oziroma priporočajo slovenski avtorji od prve polovice 20. stoletja naprej. Slovenska pravila so v preteklosti večinoma temeljila na nemških pravilih in tudi v sodobni pripravi besedila najdemo številne podobnosti. Zato smo v pričujočem delu opozorili na primerljivost s sodobnimi nemškimi tipografskimi priporočili ali pa morebitno različnost. Vpliv anglosaških tipografskih rešitev v tehnološki pripravi besedila je izredno močan. Hkrati s prevodi so tudi njihova mikrotipografska pravila prezrcaljena na slovensko jezikovno področje. To pa ni samo neprimerno, ampak velikokrat tudi nedopustno, saj nimamo istih tipografskih osnov.
Ni lahko v eni knjigi napisati mikrotipografska pravila, ki bi pokrivala vse raznovrstne rokopise, od družboslovnih do naravoslovnih. Hkrati je težko podati odgovore, ki bi bili uporabni za vse avtorje in založnike. V delu smo zapisali temeljna načela mikrotipografije, ki na nekaterih področjih, na primer pri postavitvi opomb, kazal, bibliografskih zapisov, posegajo v oblikovanje oziroma tehnično urejanje. A to le z namenom, da je posamezna vsebina celostno obdelana. Obenem se lahko poraja vprašanje, zakaj bi potrebovali »še ena priporočila za zapisovanje bibliografskih virov«, če obstajajo celo računalniški programi, ki nam z izborom ustreznega sloga avtomatično pokažejo rešitev. Priporočila z utemeljitvami smo namenili tistemu delu izdajateljskih dejavnosti, kjer izdajatelj nima določenega sloga, oziroma tudi tistim, ki se bodo sami lotili izdelave sloga kakega založnika ali izobraževalne ustanove. Oziroma - kot navajajo v Butcher's Copy-editing -, tudi če ima založnik svoj slog, ta običajno ne pokriva mikrotipografije v celoti. Torej je pričujoče delo lahko dopolnilo ali pomoč pri pisanju in/ali oblikovanju za že izdelan oziroma določen založniški slog. S to knjigo zahtevnejšemu bralcu ponujamo natančen opis slogovnih tipografskih razlik med evropskim, angleškim in severnoameriškim načinom.
Delo smo razdelili na več mikrotipografskih poglavij (1-8), v katerih obravnavamo ločila, matematična, kemijska, fizikalna in nekatera druga znamenja, valute, merske enote, števila ter navajanje poklicev. Dodali smo tipografsko vrednotenje deljenja besedila (poglavje 12). V poglavjih (9-11), v katerih obravnavamo opombe, bibliografijo in kazala, smo mikrotipografijo dopolnili z oblikovnim oziroma tehničnim urejanjem. Vsebino smo dopolnili še s poglavjem estetike (13.), ki je razdeljeno na uporabo različic pisave oziroma poudarke in na poravnavo besedila. V 14. poglavju podajamo uporabo korekturnih znamenj za vsa tri jezikovna področja, obravnavana v knjigi. Delo zaokrožamo s tipografskim terminološkim slovarjem, v katerem bralec najde strokovno izrazje tudi v angleškem in nemškem jeziku.
Upamo, da smo na podlagi zgodovinske raziskave in primerjalne analize utrli pot temeljnim mikrotipografskim priporočilom priprave in oblikovanja za slovenski jezik, s tem pa končno odprli vrata za skladno uporabo mikrotipografije, kakršno poznajo številni evropski narodi in široko anglosaško področje.
Klementina Možina
Monografijo Mikrotipografija je izdala Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. Izšla je s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in s finančno pomočjo posestva Jazbec.
Knjiga je velikosti 160 x 230 mm in obsega 275 strani. Cena izvoda je 12,50 EUR. Podrobnejše informacije dobite na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, Snežniška ulica 5, Ljubljana, tel. št. (01) 200 32 00.
